Članki  (

17.07.2009
Epilepsija (konvulzije)

Če ima vaša žival konvulzije (napade krčev) veste, kako zastrašujoče je to za lastnika. Konvulzije niso neobičajne. Dosti psov ima posamezne napade in se ne ponovijo. Če se napadi ponavljajo je možno, da gre za epilepsijo. Enako kot pri ljudeh, so tudi za pse tabletke, s katerimi je možno napade kontrolirati in živalim omogočajo dolgo in polno življenje.
 

Kaj je epilepsija?

Epilepsija pomeni ponavljajoče napade kot posledica nenormalne aktivnosti v možganih. Povzročena je s problemi v samih možganih. Če se napadi krčev pojavijo kot posledica težav drugje v telesu (naprimer srčnih zdravstvenih težav, ki preprečujejo zadosten dostop kisika v možgane), to ni epilepsija.
 

Kaj se dogaja med napadi?

Nekateri psi čutijo in pokažejo, kdaj se bo napad pojavil in to izražajo z specifičnim načinom obnašanja. Včasih samo iščejo družbo in bližino lastnika. Ko se napad začne, so običajno brez zavesti. Ne slišijo vas in se tudi ne odzivajo. Večina psov leži na boku in veslajo z nogami. Včasih stokajo in lahko nehotno urinirajo in/ali defecirajo. Večina takih napadov traja 1-3 minute. Zaželjeno je, da si lastniki zapišejo ( najboljše je, če imajo možnost tak napad tudi posneti ; telefon kamera)dolžino trajanja in obliko napadov, kakor tudi frekventnost pojavljanja. Po napadih je obnašanje živali različno. Nekateri enostavno vstanejo in nadaljujejo z obnašanjem, ki je bilo prisotno pred napadom, medtem ko drugi kažejo znake zmedenosti še 24 ur do nekaj dni po napadu. Psi imajo običajno vedno enak vzorec obnašanja po napadih; gredo pit vodo ali pa prosijo za ven (opravljanje male in velike potrebe).
 

Kdaj se napadi pojavijo?

Večina epileptičnih napadov se zgodi, ko živali počivajo in so sproščene. Zelo redki so napadi v fazi aktivnosti. Pogosti so zvečer ali ponoči in sledijo nekemu specifičnemu vzorcu obnašanja, ki ga boste spoznali kot značilnega za vašega psa.
 

Kaj naj naredi lastnik med napadom?

Prvo, kar si velja zapomniti je, da ostanete mirni. Vaša žival je brez zavesti in nima bolečin in ni v stiski. Veliko bolj kot žival, je v stiski lastnik. Živali zagotovite, da se med takim napadom ne poškoduje (da ne pade po stopnicah, da umaknete pohišvo v bližini(mize, stole), ostre robove zaščitite z blazinami,…), vendar NIKOLI NE POSKUŠAJTE TAKI ŽIVALI ODPIRATI GOBCA IN JE NE PRESTAVLJAJTE!!!.
 

Ali napad škodi mojemu psu?

Najpogostejše so poškodbe ob udarcu ali padcu in pogosto se zaradi krča ugriznejo v jezik. Prizorišče je tako dostikrat precej krvavo, vendar stvar ni življenskega pomena. Če so napadi zelo dolgotrajni (lahko tudi do 10 minut) pa nastopi tudi nevarnost okvare možgan zaradi pomanjkanja kisika (žival praviloma med napadom ne diha)
 

Kdaj naj lastnik kontaktira veterinarja?

Ko se začne napad, si to zabeležite. Če se napad konča v 5 minutah mu dajte nekaj časa, da si od napada opomore, preden pokličete veterinarja. Vsekakor je bolj primerno, da si odpočije v domačem okolju, kakor da ga takoj po napadu vozite do veterinarja, kar je za žival dostikrat zelo stresno. Za takega psa bo veterinar verjetno predlagal preiskave, vendar ne neposredno po napadu.
Če pa se napad po 5 minutah ne preneha, ali se celo ponavlja v zelo kratkih intervalih, takrat poiščete veterinarsko pomoč nemudoma (s psom v ambulanto). Vedno se predhodno najavite, da lahko veterinar takoj sprejme vašega psa.
 

Kako bo veterinar vedel, kaj je narobe z mojim psom?

Poleg epilepsije je še precej drugih vzrokov, ki lahko povzročajo napade konvulzij. Ob takojšnjem pregledu je nemogoče z gotovostjo zatrditi, da ima ali nima vaša žival epilepsije. Zelo pomembna je natančna anamneza in izčrpen pogovor z lastnikom.
Večinoma se epileptični napadi začno pojavljat pri starosti 1-5 let. Če se začno napadi pojavljati kasneje, je veliko možnosti, da so napadi posledica drugih težav v organizmu. Da se ostali organski vzroki potrdijo ali ovržejo je potrebno opravit vrsto preiskav ( podroben nevrološki pregled, hematološke in biokemijske preiskave krvi, UZ, CT, RTG, MR). Če ne najdemo drugih organskih vzrokov, lahko potrdimo, da gre za epilepsijo.
 

Zakaj je moj pes dobil epilepsijo?

Običajno ni očitnega vzroka za pojav in razvoj epilepsije. Pri določenih pasmah (najpogosteje pri nemški ovčar (predvsem psičkah) beagle, malinois, belgijski ovčar, bishof frise, koker španjel, koli, irski seter, italianski hrt, keeshond, manchester terier, welsh corgi, koder, bernardinec, švicarski planšarski pes) je bolezen dedna. Včasih je lahko vzrok blažja poškodba možgan, kot posledica travme ali pomankanja kisika med napornim in dolgim porodom. Običajno se napadi pojavijo leta po taki travmi, zato je zelo težko te dogodke povezati med seboj.
 

Ali obstaja terapija, ki prepreči napade?

Če je kuža imel samo en napad, se veterinar verjetno ne bo odločil za preventivo napadov. Zdravila, ki se uporabljajo se dajejo neprekinjeno običajno 2-3x dnevno in doza se individualno prilagaja glede na frekventnost pojavljanja in oblike napada. Zato je potrebno vedeti kako pogosto se napadi pojavljajo, v kaki obliki in kakšna je jakost le teh. Ko začnemo s terapijo je najverjetneje, da je ta doživljenska. Zato pri enem napadu ne vemo, ali je terapija, ki jo pes prejema upravičena, ali pa je morda ne potrebuje. Če se terapija ukine nenadoma, je velika možnost, da tudi to sproži napad. Prilagajanje in določanje prave doze zdravila, ki jo žival potrebuje, večkrat traja tudi več mesecev (odvisno od pogostosti napadov, ko žival ni prejemala terapije). Med tem časom tudi večkrat jemljemo kri, da določamo količino zdravila, ki je prisotna v krvi.
 

Ali bo moj kuža ozdravel?

Redko epilepsija pri psih premine sama po sebi. Z zdravili kontroliramo pojavnost epileptičnih napadov, da le ti ne zmanjšujejo kvalitete življenja vašega ljubljenca. Če z terapijo prenehamo, se napadi povrnejo.

Psu, ki prejema zdravila zagotovite redne preglede pri veterinarju, da ste sigurni, da zdravila ne povzročajo kakršnih koli stranskih pojavov.
Mnogo psov z epilepsijo živi polno in lepo življenje!
 
V prispevku smo govorili o psih, epilepsija pa se pojavlja tudi pri mucah, vendar je zelo redka. Vse izrečeno velja tudi za muce.

Avtor prispevka: Ksenija Praper dr.vet.med.

< Nazaj