Kiropraktika za živali je področje zdravstvenega varstva živali, ki je osredotočeno na ohranjanje in zdravljenje živčno-mišično-skeletnega sistema. ZAKAJ? Živci kontrolirajo vse, kar se dogaja v telesu živali. Kar negativno vpliva na živčni sistem, bo imelo škodljive posledice, ki bodo odmevale po vsem telesu. »Nadzorni center« živčnega sistema so možgani in hrbtenjača, ki je zaščitena z hrbtenico. Hrbtenica je zapleten okvir kosti(vretenc), ligamentov(vezi), mišic in živcev. Če se zgodi, da sta gibanje in biodinamika porušena, to vpliva na delovanje živcev, ki se odcepijo od hrbtenjače in delujejo na mišice in organe. V kiropraktiki tako mesto poimenujemo VSC – vertebral subluxation complex. Če se to zgodi, žival izgubi normalno mobilnost, kar se odraža v togosti, napetosti, bolečini in celo v odpovedi organov. In ko je zaradi tega prizadeto gibanje in lahko določen del ostane celo brez nadzora bo to na koncu vplivalo na celotno počutje in kakovost življenja živali.

Živčni sistem ravno tako vpliva na sposobnost telesa o vzpostavitvi homeostaze. Travma, pretirana uporaba ali pretirana  neuporaba lahko povzročijo, da so vretenca manj pomična-fiksirana, mišice v okolici sklepa in ligamenti so prizadete-vnete. Živci so lahko ujeti v tem prizadetem tkivu ali pa v prehodih iz hrbtenjače.  Posledično je moten prenos dražljajev do končnega tkiva in motena je sposobnost vzpostavitve homeostaze-to pa direktno in dramatično prizadene zdravje živali.

Simptomov spinalne fiksacije je lahko več in lahko vključujejo bolečino, spazem (krč),  občutljivost na dotik, šepanje, nepravilnosti pri hoji in drugačna drža živali. To so simptomi, ki jih najlažje zaznavamo.  Za zaznavo bolj subtilnih sprememb, pa je potreben izurjen veterinar ali/in kiropraktik.

Naloga kiropraktika za živali je, da obnovi funkcijo in mobilnost prizadetih vretenc, da se ponovno vzpostavi prenos dražljajev. To dovoljuje telesu, da zopet izraža svoj notranji potencial ki vodi organizem do homeostaze. Veterinar kiropraktik s svojimi rokami zazna mesto restrikcije; ko mesto zazna, nanj usmeri natančnim sunek visoke hitrosti in nizke amplitude, pod določenim kotom (ki je specifičen za določeno strukturo). Vse to se dogaja v mejah anatomske integritete določene sklepne strukture (v parafiziološkem prostoru, ki ga na eno strani omejuje anatomska bariera, na drugi pa elastična bariera). V kiropraktiki to imenujemo »adjustment«; morda bi lahko to prevedli kot »prilagoditev«. To povzroči, da so vretenca ponovno normalno pomična in se odpravi nevrološka motnja. Ko lahko živci učinkovito komunicirajo z vsemi strukturami v telesu živali, bo začel tudi proces »zdravljenja od znotraj«!

Kiropraktika pri živalih nikakor ne more nadomestit tradicionalne veterinarske oskrbe. To ni alternativno zdravljenje, raje rečemo, da je to  integrativna metoda, ki nudi v povezavi z dobro tradicionalno veterinarsko oskrbo dolga leta zadovoljnega in zdravega življenja. To je začetek modernejšega, celovitega pristopa k zdravstvenemu varstvu živali. Je učinkovit in dragocen način za obnovitev in vzdrževanje moči, vigorja ( življenske sile) in dobrega počutja. Hkrati pa z odkrivanjem in zdravljenjem osnovnega vzroka bolečine in bolezni, zagotavlja maksimalno izboljšanje, vrhunsko formo in pričakovano kvaliteto življenja naših ljubljenčkov – spremljevalcev.

 

Znaki in simptomi – psi

Vsak ljubeč in vesten lastnik želi zagotoviti svojemu ljubljencu zdravje in dobrobit. Imeti psa je odgovornost, ki zahteva opazovanje, vzdrževanje in občasno sposobnost, da zazna nenavadno vedenje, ki lahko odkrije/razkrije bolezen ali poškodbo. Ker pač psi komunicirajo z nami v neverbalen način, se morajo zanesti na našo(lastnikovo) sposobnost opažanja in zaznavanja majcenih sprememb v obnašanju, ki pa lahko nakazujejo na  spremembe zdravstvenega stanja ali pa so celo že znaki neke bolezni.

Ker pač vsaka sprememba v obnašanju še ni vzrok za skrb, vam bo morda seznam simptomov in znakov pomagal prepoznati, kaj opazovati, da zavarujete svojega psa in mu zagotovite zdravo in živahno življenje.

  • Bolečine, ki jih kuža izraža ob dotikanju, ljubkovanju ali dviganju.
  • Odpor pri hoji ali težavna hoja po stopnicah oziroma pri skakanju.
  • Težavno vstajanje, ko kuža leži.
  • Negativne spremembe v odnosu in vedenju.
  • Spremenjeno sedenje (sedi kot mladiček, z nogami spodvitimi v stran ali naprej).
  • Spremembe pri hranjenju in iztrebljanju.
  • Prestrašen in boleč izraz na obrazu.
  • Konstantno lizanje ali žvečenje šapic.
  • Šepanje ali spremembe v gibanju.
  • Spremembe v uspešnosti (agility, obedience, flyball…).
  • Ležanje le na eni strani.
  • Krajšanje koraka ene ali večih nog.
  • Nedefinirano šepanje.
  • Pri hoji je hrbet rigiden-se ne ziba.

 

Ne nazadnje pa je kiropraktika zelo dobrodošla pri živalih kot dodatna post operativna oskrba (seveda ne direktno na mestu operacije), tako pri ortopedskih kot neortopedskih operacijah, dobro pa se obnese tudi kot dodatna terapija pri internističnih pacientih (pri sladkornih bolnikih, ponavljajoče se težavae z paranalnimi žlezami, epilepsiji, inkontinenci, lizanjem karpusov ali tarzusov,  otitisu medii, ponavljajoča se vnetja ušes, preobčutljivost,…) , pri bolnikih s težavami zaradi displazije, pri težavah s kolenskimi vezmi, pri pojavu hornerjevega sindroma, pri voblerjevem sindromu, pri avulziji brahialnega pleksusa, shiatični neuralgiji, spondilozi in tudi pri psih z mišično distrofijo.

 

Prispevek pripravila Ksenija Praper dr.vet.med, kiropraktik za živali