Žalostno dejstvo je, da se vsako leto rodi veliko več mladičkov, kot se najde novih domov zanje. Rezultat tega se ogromno število evtanazij zdravih živali, predvsem mladičkov, ali pa povečano število zavrženih živali, ki so prepuščene same sebi.

Če imate svoje živali sterilizirane s tem pripomorete k znižanju teh neljubih dejstev in hkrati je to najvarnejši in najpreprostejši način, da so vaše živali bolj zdrave.

 

Kaj pomeni sterilizacija, kastracija?

Kastracija samcev in sterilizacija samic sta kirurška posega, ki se opravljata v splošni anesteziji. Žival mora bit pred operacijo 12 ur tešča, da se zmanjša riziko med narkozo. Oba posega spadata med rutinske operacije, saj po številu presegata procent ostalih kirurških posegov.

Pri sterilizaciji psičk gre za poseg v trebušno votlino, pri katerem se odstranjuje bodisi samo jajčnike, ali pa jajčnike in maternico. Pri prvi obliki je rezna rana velika 2-5 cm odvisno od velikosti psičke, pri drugi obliki posega pa je rezna rana večja. Pri mucah je rana na trebuhu v velikosti 1 cm, če se odstranjujejo samo jajčnike in 3 – 5 cm, če moramo odstranjevat jajčnike in maternico. Trebušno steno šivamo v dveh etažah; z resorbtivnim materialom mišično plast in kožo z resorbtivnim ali neresorbtivnim materialom-odvisno od načina življenja muce.

Pri kastraciji psov sta najbolj pogosti dve metodi; prva z odstranitvijo skrotuma in testisov, druga z rezno rano pred skrotumom, kjer ostane skrotum intakten in se odstrani le testise. Pri prvi metodi je rezna rana večja, pri drugi zelo majhna, zopet varira od velikosti psa.
Pri kastraciji mačkonov je rezna rana na skrotumu in se po opravljenem posegu odstranitev testisov ne šiva. Večinoma se 1-2 uri po opravljenem posegu mačkona odda v domačo oskrbo.

Pomembno je dejstvo, da po posegih živali nimajo več spolnega nagona, smice se ne gonijo, ni nadležnih samcev v bližini bivališč, ni nezaželjenih mladičev in ni nevarnosti za zdravje, kar se tiče pojavnosti navidezne brejosti in pojava piometre (vnetja maternice)

 

Kaj so prednosti sterilizacije in kastracije?

Samice-sterilizacija prepreči krvavitev, ki se pojavlja ob vsaki gonitvi, ravno tako pa se spremeni obnašanje povezano z gonitvijo. Psice in muce, ki niso sterilizirane lahko imajo nezaželjene mladiče, lahko razvijejo navidezno brejost ali prihaja do vnetij maternice.

Zgodnja sterilizacija psic in muc zmanjša pojavnost tumorjev na mlečni žlezi v kasnejši dobi življenja. Pri mucah se zelo zmanjša ali celo prepreči pojavnost virusnih bolezni, ki se večinoma prenašajo v tesnih kontaktih med živalmi, kar paritev vsekakor je (FeLV, FIV, FIP, mačja kuga….)

Samci– Nekateri samci razvijejo antisocialno vedenje ko dosežejo spolno zrelost. Lahko je v obliki agresivnega ali seksualnega vedenja-naskakujejo druge pse ali ljudi. Nekastrirani psi in mačkoni lahko »patrolirajo« na širokem območju iščoč samice za parjenje. Samico v času gonitve zaznajo na kilometre daleč. Taki iščoči psi in mačkoni so pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah. Predvsem mačkoni, ko se srečujejo z drugimi samci, se borijo za prevlado na terenu, izpostavljeni so tepežkam in tako večjemu riziku za prenos virusnih bolezni, kakor tudi poškodbam zaradi pretepanja. Taki samci so zaradi znižanja odpornosti (se ne hranijo več dni, izpostavljeni so stresu) pogosto žrtve banalnih bolezni.

Pri kastriranih samcih se tako zmanjša riziko poškodb, kakor tudi razvoj bolezni reproduktivnega trakta v kasnejšem življenjskem obdobju (tumor testisov, bolezni prostate).

 

Kdaj naj bi psa/mačkona –psico/muco kastrirali-sterilizirali?

Sterilizacije in kastracije psov opravljamo najpogosteje že pri starosti 6 mesecev, lahko tudi kadarkoli kasneje. Novejši ameriški trendi pa težijo k zgodnjim posegom že pri 8 tednih starosti.

Seveda pa je možno posega opraviti kadarkoli v poznejšem obdobju, sploh če se za to pokaže zdravstvena indikacija. Če govorimo o odrasli in že spolno zreli psici, se moramo zavedati, da je poseg indicirano opravljati v fazi anestrusa; 2-3 mesece po končani predhodni gonitvi. Za samce ni nekih omejitev. Če psičko steriliziramo v času gonitve, je večja nevarnost krvavitev med samim posegom in le ta je težje izvedljiv.

Tudi pri mucah poseg opravljamo v času doseganja spolne zrelosti, okoli 6 meseca starosti. V tej starosti se zmanjša riziko zaradi narkoze. Čeprav se tudi pri mucah pojavlja trend zgodnje sterilizacije in kastracije pri starosti 8 tednov. Zgodnja sterilizacija nima negativnih posledic na razvoj živali, zaradi česar imajo lastniki najpogosteje pomisleke.

Če je muca ravnokar skotila, je morda najprimernejši čas za sterilizacijo 1 mesec po porodu, čeprav so mladički še aktivni pri sesanju. Če je muca v fazi gonitve in je izraženo paritveno vedenje (mrnjavka, se carta, dviga rep…), počakamo vsaj 14 dni po koncu takega obnašanja in potem muco čimprej steriliziramo.

 

Ali je poseg nevaren?

Oba posega se opravljata v splošni anesteziji, kar zajema določen riziko. Občasno prihaja tudi do postoperativnih komplikacij predvsem pri mucah, ki si rano lahko zližejo, tako inficirajo in dodatno ekskorirajo, poškodujejo šive in rana se lahko odpre. Muc običajno ne zaščitimo preventivno z zaščitnim ovratnikom ali mrežico, saj je le to za muco zelo stresno. Zato lastnike opozorimo, da po posegu muco občasno kontrolira, če se pojavijo komplikacije pa naj se nemudoma obrne na veterinarja.
Da se komplikacijam pri psih čimbolje izognemo, žival običajno zaščitimo takoj po končanem posegu z obvezo ali/in z zaščitnim ovratnikom. Če pa se to zgodi, je vsekakor potrebno kontaktirati vašega veterinarja.

 

Ali se bo zaradi posega moja žival polenila in zredila?

Pri psih neposrednega vpliva ni. Take živali se umirijo, kar se tiče spolnega nagona in so zato manj aktivne. Zato se spremeni tudi obnašanje živali. Pogosteje se pojavlja povišanje telesne teže pri psička in psih, pri katerih je poseg opravljen v kasnejšem življenjskem obdobju.

Pri mucah po posegu ni več hormonske stimulacije, zato ni obnašanja, ki je povezano z gonitvijo, živali se umirijo in pogosto se zato tudi zredijo, saj njihovo življenje ni več tako stresno. Energetski izkoristek hrane je boljši; če ostaja način prehrane enak kot pred posegom, je povečanje telesne teže normalen pojav.

 

Ali lahko sterilizacija povzroči inkontinenco?

Pri manjšem številu psičk se po posegu pojavi mišična slabost mehurja. Lastnik lahko opaža iztekanje manjših količin urina, predvsem kadar žival leži. To je bolj problem posameznih pasem psov in veliko psic razvije problem tudi če poseg ni bil opravljen.
Če se problem pojavi, ga je večinoma možno kontrolirati  z medikamenti. Če se pojavlja kakršen dvom, vsekakor kontaktirajte svojega veterinarja.

 

Ali je prav, da ima psička vsaj enkrat mladičke?

To so ljudske govorice, ki nimajo nobene znanstvne osnove. Česar žival ne pozna, ne pogreša. Sterilizacija pa lastnika vsekakor razbremeni skrbi, ki jih zahteva iskanje novih lastnikov za mladičke.

 

Ali je sterilizacija draga?

Cene posegov so seveda različne od prakse do prakse. Odvisne so od same lokacije, opreme, materiala, ki se uporablja in seveda cene zdravil, ki so trenutno na določenem tržišču. Zato predlagam vsem lastnikom, da se obrnejo z vprašanjem na svojega veterinarja, ki jim bo lahko dal podrobnejše informacije glede stroškov posega, kakor tudi možnosti plačila.

V obzir je potrebno vzeti tudi to, da breja psica potrebuje drugačno prehrano, mladičke je treba ravno tako hraniti, razglistiti in cepiti, ko pa jih želimo oddati pa so tu še možni stroški reklamiranja. Torej je smiselno, da vsak lastnik o tem premisli in sam pretehta ali je opravljanje posega drago ali ne.

 

Prispevek pripravila Ksenija Praper dr.vet.med.